Subjekti javnega interesa
Kot navedeno, je seznam subjektov javnega interesa na naši spletni strani zgolj informativne narave. Za Agencijo ga pripravlja zunanja bonitetna hiša, ki podatke črpa iz uradnih podatkov AJPES. Če vaša družba po novem izpolnjuje ali bo izpolnjevala kriterije, bo postala SJI in bodo zanjo začela veljati določila za SJI.
Glede na razširjeno definicijo subjektov javnega interesa, so to tudi družbe, zavezane k obvezni reviziji, v kateri imajo država ali občine, skupaj ali samostojno, neposredno ali posredno, večinski lastniški delež. Glede na navedeno definicijo morajo biti torej izpolnjeni trije osnovni pogoji:
- da je ta subjekt družba (po ZGD-1),
- da je zavezana k obvezni reviziji in
- ustrezen lastniški delež države in/ali občin.
Taka družba torej spada med subjekte javnega interesa, saj izpolnjuje vse tri navedene kriterije.
Subjekt javnega interesa so družbe, ki so zavezane k obvezni reviziji in v kateri imajo država ali občine, skupaj ali samostojno, neposredno ali posredno, večinski lastniški delež. Omenjena gospodarska družba je torej v tem primeru postala subjekt javnega interesa, ker je v posredni lasti občine ali države. Za javni zavod, ki je njen lastnik, pa to ne prinaša sprememb glede poročanja ali revidiranja.
Ne. Ocenjujemo, da je namen razširjene definicije subjektov javnega interesa, kot je opredeljena v ZRev-2, v zavarovanju investicij Republike Slovenije in/ali občin v Republiki Sloveniji. Zato je po naši oceni potrebno tolmačiti, da se lastništvo, ki je navedeno v drugem stavku 44. točke 3. člena ZRev-2 (Subjekt javnega interesa je tudi družba, zavezana k obvezni reviziji, v kateri imajo država ali občine, skupaj ali samostojno, neposredno ali posredno, večinski lastniški delež), nanaša na Republiko Slovenijo in občine v Republiki Sloveniji.
Družba zavezana k obvezni reviziji« se nanaša na tiste družbe, ki morajo v posameznem letu revidirati računovodske izkaze na podlagi zakona (torej srednje in velike družbe glede na določbe ZGD-1, pa tudi druge družbe, ki so v posameznem letu zavezane k reviziji na podlagi drugega predpisa, npr. ZZRZI), ne nanaša pa se na družbe, ki so se odločile za prostovoljno revizijo.
Zgornja meja oz. ‘kapica’ se izračunava za posamezno revizijsko družbo na ravni subjekta javnega interesa in ne za člane revizijske mreže.
Izračun kapice se opravi na ravni revizijske družbe, ki revidira subjekt javnega interesa. V izračun kapice pa štejejo vse nerevizijske storitve, ki jih ta revizijska družba opravi v revidirani družbi, njeni nadrejeni in odvisnih družbah.
Omejitev pa se ne uporablja za dovoljene nerevizijske storitve, ki jih zagotavljajo revizijske družbe v mreži. Če na primer druga revizijska družba v mreži opravlja nerevizijske storitve pri omenjenem revidirancu, to ne šteje v izračun kapice.
V naši zakonodaji še ni urejen način formiranja revizijskih svetov v družbah z omejeno odgovornostjo, tudi če so te s 1. 1. 2020 postale SJI. Prav tako ni določeno, da bi revizijsko komisijo nadomeščal drug organ v SJI. Torej, trenutno veljavni predpisi ne določajo organa v določenih SJI, ki bi lahko odobril opravljanje nerevizijskih storitev. Glede na navedeno je potrebna toliko večja previdnost in konservativen pristop pri nudenju nerevizijskih storitev s strani revizijskih družb in družb, ki so v mreži z revizijskimi družbami, s čim se zmanjša možnost za morebitno kršitev prepovedi opravljanja nedovoljenih nerevizijskih storitev.
Utemeljeni razlogi za prekinitev pogodbe o revidiranju
Večina razrešitev revizijskih družb je iz razloga, da naročnik ni več zavezan k reviziji, da je bil uveden stečajni postopek ali da se je spremenil lastnik, ki že ima drugega revizorja. V teh primerih na Agenciji ocenjujemo, da so razrešitve utemeljene.
Na Agenciji ocenjujemo, da je potrebno izhajati iz stališča namena obveznih večletnih pogodb o revidiranju in je na podlagi tega presoja dopustnosti razrešitve revizorja lažja. Namen vsaj 3-letnih pogodb o revidiranju je v zagotavljanju revizorjeve neodvisnosti (da ga na primer naročnik ne more zamenjati po izdanem revizorjevem mnenju, če se z njim ne strinja) obenem pa revizor ob večletnem revidiranju nedvomno bolje spozna revidirano družbo, kar posledično pomeni, da je tudi kakovost revizije lahko boljša kot prvo leto revidiranja.
V skladu s 7. členom mora revizijska družba obvestiti Agencijo o odstopu od pogodbe v 15 dneh od odstopa, to lahko stori po elektronski pošti ali pisno. V mesečnih poročanjih pa poroča o vseh odstopih, ki so se zgodili v preteklem mesecu. Torej gre za dve ločeni zadevi, ki se poročata v skladu z različnimi členi Pravilnika o poročanju revizijskih družb.
Kot določa Zakon o revidiranju v 37. členu, naročnik lahko razreši revizijsko družbo od revidiranja računovodskih izkazov le na podlagi utemeljenih razlogov. Stališče Agencije je, da med utemeljene razloge spadajo tudi organizacijske spremembe, torej združitev, prevzem ipd. Obenem opozarjamo na zahtevo Zakona o revidiranju, da je potrebno v primeru razrešitve revizijske družbe, Agencijo o tem obvestiti v roku 15 dni od razrešitve.
Ne, pri prekinitvi pogodbe o revidiranju ni potrebno sodelovanje sodišča.
Pravilno je, da se najprej odpove triletna pogodba o reviziji računovodskih izkazov (o tem se pisno obvesti Agencijo), nato pa se sklene nova pogodba o reviziji računovodskih izkazov za izbrano obdobje.
Preiskava računovodskih izkazov
Ne, preiskava računovodskih izkazov ni enaka obvezni reviziji računovodskih izkazov in njenih specifik ZRev-2 ne določa.
Tako ob sklenitvi pogodbe o preiskavi računovodskih izkazov nista zavezujoča niti npr. 47. člen ZRev-2 (ki določa, da se pogodba o reviziji sklene za obdobje najmanj treh poslovnih let) ali 37. člen ZRev-2 (ki določa zahteve za utemeljenost prekinitve pogodbe o revidiranju). Specifike pogodbe o preiskavi računovodskih izkazov torej dogovorita stranki sami.
Podlage za pregled dokumentacije predhodnega revizorja, izhajajo predvsem iz MSR 510, ki navaja, da revizor pridobi zadostne in ustrezne revizijske dokaze o tem, ali začetna stanja vsebujejo pomembno napačne navedbe, ki pomembno vplivajo na računovodske izkaze tekočega obdobja, tako da izvede enega ali več postopkov, izmed katerih navaja tudi, da če so bili računovodski izkazi predhodnega leta revidirani, pregleda delovno gradivo prejšnjega revizorja, da pridobi dokaze glede začetnih stanj. Ta postopek je glede prevzema posla in preveritve začetnih stanj skoraj obvezen in ga običajno izvajajo vsi revizorji, saj na ta način revizor, na najbolj učinkovit način pridobi zadostne revizijske dokaze glede začetnih stanj (seveda ta revizijski postopek ni edini, ki ga revizor v zvezi z začetnimi stanji izvede).
V praksi se ta postopek izvaja predvsem z razgovorom s prejšnjim revizorjem ter podajanjem pojasnil glede izvedenih revizijskih postopkov, ni pa običajno, da bi revizor sam pregledoval revizijsko dokumentacijo. Lahko revizorju pokažete delovno gradivo hkrati ob podajanju pojasnil. Podrobnejša navodila v zvezi s pregledom začetnih stanj imajo običajno revizijske družbe opredeljene v svojih metodologijah. Da bi obstajale v obliki, ki bi bile javni dostopne, pa nismo seznanjeni.
Agencija meni, da pravila revidiranja ne postavljajo takih zahtev, računovodski okvir pa daje priporočila v zvezi s tem. V skladu s pravili revidiranja, se vsako delo veščaka poslovodstva smatra kot delo in odločitev poslovodstva, revizor pa lahko delo takega veščaka sprejme kot revizijski dokaz, vendar mora ustreznost takega revizijskega dokaza preveriti tako, kot bi presojal delo svojega veščaka.
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem na svoji spletni strani objavlja poročilo o nadzorih, kjer pa ne navaja konkretnih podatkov o nadzorovanih revizijskih družbah in pooblaščenih revizorjih. Agencija lahko izda potrdilo, da posamezni revizijski družbi ni izrečen ukrep nadzora oziroma, da ni v postopku izrekanje le-tega.
Menimo, da za obe družbi kot povezani osebi (in zaposlene v njih) veljajo enaka pravila glede presoje neodvisnosti/konfliktov interesov kot za družbe v mreži. Torej po našem mnenju, ne more ena družba opravljati revizije računovodskih izkazov, druga pa izvajati interno revizijo.
Gospodarske javne službe
Se strinjamo, vendar je potrebno v zvezi z ZGJS upoštevati tudi Zakon o računovodstvu, in sicer za tiste pravne osebe, na katere se nanaša in ki določa:
- člen
Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost gospodarskih javnih služb in so po merilih, določenih za gospodarske družbe, majhne in srednje družbe, ne zagotavljajo revidiranja letnih računovodskih izkazov na podlagi 67. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).