logo-print

Postopki odločanja v posamičnih nadzornih zadevah

Nadzor nad pooblaščenimi revizorji

V postopku nadzora nad pooblaščenim revizorjem, lahko Agencija izreče naslednje ukrepe:

  • Odreditev odprave kršitve;
  • opomin;
  • pogojni odvzem dovoljenja;
  • odvzem dovoljenja.


Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja:

  • Če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
  • če ob pridobitvi dovoljenja niso bili izpolnjeni zakonski pogoji;
  • če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence;
  • če pooblaščeni revizor pri izvajanju nalog revizije krši prepoved, ki je določena v drugem odstavku 45. člena in 46. člena zakona (glede neprekinjenosti opravljanja revizije računovodskih izkazov kot ključnega partnerja, naložb v tej pravni osebi, povezanosti s pravno osebo in bi zaradi tega lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja ter prevzema vodstvenega položaja v revidirani pravni osebi pred potekom najmanj dveh let po tem, ko je prenehal sodelovati pri revizijskem poslu kot pooblaščeni revizor ali ključni revizijski partner);
  • če pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče;
  • če pooblaščeni revizor krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov;
  • če ponavljajoče krši druge določbe zakona o revidiranju oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo revidiranje tako, da mu je zaradi tovrstnih kršitev bil že dvakrat izrečen opomin.


Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil (pogojni odvzem dovoljenja), če pooblaščeni revizor v času, ki ga določi Agencija, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve.

Opomin pa izreče Agencija pooblaščenemu revizorju, če le-ta krši pravila revidiranja in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.

Zakoniti revizorji morajo namreč delovati po najvišjih etičnih standardih. Pri svojem delu morajo delovati v skladu s poklicno etiko, ki obsega zastopanje javnega interesa, neoporečnost in nepristranskost, strokovno usposobljenost in primerno skrbnost. Zastopanje javnega interesa pomeni, da se na kakovost dela zakonitega revizorja zanaša širša družbena javnost. Visoka kakovost revizije prispeva tudi k urejenemu delovanju trgov, saj se povečuje zaupanje v pravilnost računovodskih izkazov družb, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev. Razrešitev revizorja v gospodarski družbi, ki ga je imenovala skupščina, je v novi ureditvi mogoča le iz utemeljenih razlogov, ki jih mora gospodarska družba sporočiti organu javnega nadzora. Pri delu revizorjev se upoštevajo načela iz Kodeksa etike računovodskih strokovnjakov Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC). Slovenska revizijska stroka pa pri svojem delu uporablja Mednarodne standarde revidiranja.


Nadzor nad revizijskimi družbami

Nadzorni organ opravlja nadzor nad zagotavljanjem kakovosti dela revizijskih družb z namenom preverjanja, če revizijska družba pri opravljanju revidiranja ravna v skladu s pravili revidiranja.

Nadzor nad zagotavljanjem kakovosti dela revizijskih družb se zagotavlja:

  • S preverjanjem, ali posamezni subjekti izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja;
  • s sprotnim preverjanjem, ali pooblaščeni revizorji in revizijske družbe izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre;
  • s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil revizijskih podjetij in drugih oseb, ki so po določbah zakona o revidiranju oziroma drugih zakonov dolžne poročati Inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
  • z opravljanjem pregledov poslovanja revizijskih družb;
  • z izrekanjem ukrepov nadzora.


Nadzor nad revizijskimi družbami se mora opravljati tako, da je vsaka revizijska družba, ki izvaja obvezne revizije subjektov, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev katere koli države članice, nadzirana najmanj vsaka tri leta, ostale revizijske družbe pa morajo biti nadzirane najmanj vsakih šest let.

Nadzor nad revizijsko družbo pa vključuje:

  • Pregled sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe;
  • preverjanje neodvisnosti pooblaščenega revizorja od naročnika revizije;
  • preverjanje skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja;
  • ocene kakovosti in količine porabljenih dejavnikov (sestava revizijske skupine in delovne ure);
  • pregled zaračunanih revizijskih storitev;
  • neposredni nadzor nad delom pooblaščenih revizorjev.


Ukrepi nadzora, ki jih izreka Agencija v primeru ugotovljenih nepravilnosti so: odreditev odprave kršitev, odreditev dodatnih ukrepov ter odvzem dovoljenja.

Agencija odvzame revizijski družbi dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja v naslednjih primerih:

  • Če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
  • če je revizijski družbi odredila dodatni ukrep, in sicer glede razrešitve člana uprave in imenovanja novega, če revizijska družba ne ravna v skladu z odredbo v odpravi kršitev, če uprava revizijske družbe ne opravi dodatnih ukrepov za odpravo ugotovljenih kršitev ter če revizijska družba v zadnjih dveh letih več kot štirikrat krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Inštituta ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem.


Pogojni odvzem dovoljenja pa lahko Agencija izreče hkrati z odločbo o odvzemu dovoljenja, in sicer se v takem primeru odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če revizijska družba v času, ki ga določi Agencija in ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let (preizkusna doba) ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.

Agencija je skladno z določbami zakona o revidiranju tudi prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe.


Nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci

Agencija opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji. Nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci se zagotavlja::

  • s sprotnim preverjanjem, ali ocenjevalci vrednosti izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre
  • s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil pooblaščenih ocenjevalcev, ki so dolžni poročati Inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah
  • z opravljanjem pregledov dela pooblaščenih ocenjevalcev


Ukrepi nadzora s strani Agencije nad pooblaščenimi ocenjevalci po zakonu so lahko odreditev odprave kršitve, opomin in odvzem dovoljenja.

Agencija izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad pooblaščenim ocenjevalcem ugotovi, da krši določbe zakona glede obveznega poročanja Inštitutu ali Agenciji.

Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov ali če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila zbrisana iz uradne evidence. Agencija prav tako odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, če le-ta pri izvajanju ocenjevanja vrednosti premoženja:

  • Krši pravila ocenjevanja vrednosti in je zaradi kršitve mnenje o ocenjeni vrednosti oziroma obrazložitev mnenja napačna oziroma zavajajoča;
  • krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov;
  • ponavljajoče krši določbe ZRev-2 oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma pravila ocenjevanja vrednosti, tako da mu je bil zaradi tovrstnih kršitev že dvakrat izrečen opomin.


Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil (pogojni odvzem dovoljenja), če pooblaščeni ocenjevalec v času, ki ga določi Agencija, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.

Agencija izreče pooblaščenemu ocenjevalcu opomin, če pooblaščeni ocenjevalec krši določbe ZRev-2 oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja vrednosti, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem